Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Laboratorij za sistemsko programsko opremo Slovensko društvo za razpoznavanje vzorcev Slovenska sekcija IEEE

Program konference

Prenos programa konference: PDF

Navodila za predstavitev: PDF

Zadnja navodila pred konferenco: PDF

Prostor konference: G2-Beta (UM-FERI)

8:30 – 9:00 Registracija
9:00 – 9:20 Pozdravni nagovor
Dopoldanska sekcija
9:20 – 9:50 Vabljeno predavanje
Rok Ajdnik idr.

Od 20 tisoč do 20 milijonov
(več...)

Prodreti v Silicijevo dolino s kakršnokoli idejo iz Slovenije je težko, še težje pa je razviti sistem za prepoznavo več kot milijon slik. Vsak algoritem ima skromne začetke, ki jih spremljajo neuspehi. Ponavadi razvoj takšnih algoritmov temelji na izkustveni metodi. Tudi Reveel ni tukaj nobena izjema. Razvili smo algoritem, ki je deloval odlično na bazi 20000 slik, pojavili so se pa problemi s hitrostjo strežniške poizvedbe ter obdelovanjem sočasnih poizvedb, ki so onemogočali razširitev baze na milijon slik. Izkazalo se je, da smo lahko z rešitvami iz področja porazdeljenih sistemov rešili ta problem.

Članek: pdf
Predstavitev: pptx
9:50 – 10:05 Blaž Pongrac idr.
Avtomatizirana vizualna kontrola magnetov
(več...)

Predlagana je bila rešitev avtomatizirane vizualne kontrole magnetov enega tipa. Kontrola se izvaja z merjenjem več parametrov: dolžine in premere magneta, eliptičnosti in okrušenosti magneta. Prve tri merimo z upragovanjem, okrušenost magneta pa s pomočjo Prewitt-ove metode za detekcijo robov.

Članek: pdf
10:05 – 10:20 Tadej Ciglarič idr.
Towards improving face deidentification pipeline
(več...)

Face deidentification is an important part of privacy and security domains. Dei- dentification methods that rely on image blurring, pixelization or black-boxes were replaced in recent years with approaches based on formal anonymity models that provide privacy guaranties and at the same time aim at retaining certain characteristics of the data. However, current state-of-the-art pipeline we developed in earlier work, still suffers from sometimes erroneous face detection and color discrepancies in the replaces faces. We made improvements to an existing deidentifications pipeline by replacing face detector and implementing color correction on replaced faces. We also changed blending of replacement face to the original image in order to reduce amount of visual artifacts. Resulting pipeline misses less faces and creates more natural looking face replacements.

Članek: pdf
Predstavitev: pdf
10:20 – 10:35 Marko Vačovnik idr.
Sistem za testiranje uporabniškega vmesnika vgradnega računalniškega sistema
(več...)

Članek opisuje avtomatski sistem za testiranje uporabniškega vmesnika. Pri tem se osredotočamo na preverjanje vmesnikov vgradnih računalniških sistemov. Glavni cilj aplikacije je preverjanje pravilnosti prikaza receptov in nastavitev za avtomatsko pečenje na vgradni pečici. Za preverjanje pravilne umestitve sličic jedi je uporabljen primerjalnik deskriptorjev na osnovi histograma orientiranih gradientov, za preverjanje izpisanega besedila pa odprtokodno orodje za optično razpoznavanje znakov – Tesseract-ocr.

Članek: pdf
10:35 – 10:50 Rok Košir idr.
Vpliv navidezne resničnosti na človekove zaznave
(več...)

V članku je predstavljen prototip sistema, ki se navezuje na akrofobijo (strahom pred višino), njenemu vplivu na človeka in soočanju z njo v varnem okolju. Sistem je realiziran z virtualnimi očali Oculus Rift in napravo za zaznavanje globine in gibanja Kinect, oboje pa je povezano v navidezni svet, ki je narejen v igralnem pogonu Unreal Engine. Za pravilno izkušnjo smo pripravili tudi ustrezno fizično okolje oziroma poligon, s katerim uporabniku predstavimo varno in nadzorovano izkušnjo v navideznem svetu. Uporabnike smo postavili na poligon in preko kvalitativnih eksperimentov ovrednotili odzive ter tako preverili učinkovitost prototipa. Iz pridobljenih rezultatov sklepamo, da s takšnim pristopom lahko pomagamo ljudem, da se lažje soočajo z nevarnimi izkušnjami in fobijami.

Članek: pdf
Predstavitev: pdf
10:50 – 11:05 Grega Vrbančič idr.
Klasifikacija slik EEG signalov z uporabo globokega učenja
(več...)

Analiza biomedicinskih signalov kot je EEG za merjenje možganskih aktivnosti omogoča diagnosticiranje različnih kognitivnih nalog in nevroloških motenj. Pogosto so takšni signali pretvorjeni v vizualne predstavitve kot so spektrogrami, ki lahko razkrijejo karakteristične vzorce in služijo kot osnova za klasifikacijo. Za namen klasifikacije EEG signalov subjektov z in brez motoričnih okvar oz. motenj smo oblikovali novo metodo, ki uporablja spektrogramske slike kot vhod v globoko konvolucijsko nevronsko mrežo, brez kakršnihkoli predhodnih izbir ali ekstrakcij značilk. Rezultati, pridobljeni brez kakršnegakoli človeškega posega in z uporabo privzetih vrednosti parametrov, so se izkazali, da ne zaostajajo veliko za najsodobnejšimi metodami, ki izkoriščajo uporabo domenskega znanja za analizo EEG signalov.

Članek: pdf
Odmor za kavo
11:40 – 12:10 Vabljeno predavanje
Andrej Vovk

Izdelava modela človeškega organa za tridimenzionalno tiskanje na osnovi magnetno-resonančnih slik
(več...)

Mnoge bolnišnice po svetu že uporabljajo tridimenzionalne (3D) modele za načrtovanje in optimizacijo kirurškega pristopa, treninga izvedbe operacije, klinično izobraževanje ter za personalizirane implante. Izdelava natisnjenih 3D modelov je kompleksen postopek in zahteva znanje iz različnih področij. Prvi korak je zajem slike s čim boljšo prostorsko ločljivostjo in ustrezno modalnostjo, da dosežemo dober kontrast opazovanega organa glede na sosednja tkiva. V medicini se za vpogled v strukturo človeškega telesa uporabljajo različne tehnike. Zaradi neinvazivnosti in prostorske natančnosti je najprimernejše orodje za slikanje mehkih tkiv magnetno resonančni tomograf, ki omogoča zajem prostorskega elementa od velikosti 0,5 mm v vseh treh ravninah. Z računalniško obdelavo lahko izoliramo in prikažemo posamezni organ ali del telesa. Te metode razmejitve oziroma klasifikacije posameznih prostorskih elementov (vokslov) imenujemo segmentacija in ta je lahko avtomatska/polavtomatska ali ročna. Glede na podobnost struktur med posameznimi preiskovanci pa lahko pri segmentacijah uporabljamo tudi anatomske predloge, ki služijo kot pomoč pri določevanju verjetnosti pripadnosti posameznega voksla različnim strukturam. Nadaljnji korak pri pripravi modela za 3D tiskanje je pretvorba segmentiranega volumna v mrežni oziroma ploskovni model, ter po potrebi še obdelava v posebnih oblikovalskih programih. Glede na željeno tehnologijo tiskanja se v naslednjem koraku ob določanju poti tiskanja, definira še debelina tiskanja rezin, debelina sten, hitrost tiskanja, ali so potrebne podporne strukture za previsne dele, uporaba različnih barv in materialov itd. Kvaliteta končnega izdelka 3D tiskanja je odvisna od vseh omenjenih korakov, ter nenazadnje tudi od kvalitete in tehnologije 3D tiskalnika. Različne tehnologije tiskanja namreč omogočajo uporabo različnih bolj ali manj biološko kompatibilnih materialov.

Članek: pdf
12:10 – 12:25 Miha Grgič Jelen idr.
Prepoznava tekačev na fotografijah
(več...)

V članku je predstavljen postopek, ki smo ga razvili v sklopu diplomske naloge na fakulteti za računalništvo in informatiko, kot rešitev za problem identifikacije tekačev na fotografijah športnih prireditev. Postopek najprej izolira posamezne osebe, nato za vsako osebo definira tarčno regijo v kateri se najverjetneje nahaja štartna številka. V naslednjem koraku izvede segmentacijo tarčne regije in izolira posamezne števke. Nato vsak izsek v katerem se potencialno nahaja števka, poskušamo prepoznati z optičnem branjem znakov, z uporabo orodja TesseractOCR. Na koncu prepoznane števke dodatno filtriramo in združimo v štartno številko. Razvit je bil tudi uporabniški vmesnik, ki nam močno olajša pregledovanje fotografij in vizualizacijo rezultatov. Na koncu predstavimo nerešene probleme ter nekaj idej za nadaljnji razvoj.

Članek: pdf
Kosilo
Demonstracijska sekcija: "Zajem slikovnega materiala: Praktični nasveti strokovnjakov"
14:30 – 15:10 Jure Škrabar
Tehnologije zajema slikovnih informacij
(več...)

Slikovna informacija, kot podlaga za robustno izvedbo kvalitetnih merilnih sistemov, je ena izmed najpomembnejših sklopov izgradnje kvalitetnih merilnih sistemov. V sklopu predavanja/delavnice bo narejen kratek pregled različnih tehnologij zajema (2D, 3D) s poudarkom na razumevanju prednosti in slabosti posamezne tehnologije in njene uporabe v praksi.

Članek: pdf
15:10 – 15:30 Rok Mihelj idr.
Uporaba tržno dostopnih ali namenskih sistemov strojnega vida?
(več...)

Podjetje ViSTION d. o. o. na trgu generalno nastopa z individualnimi rešitvami strojnega vida, dodano pa ponuja tudi druge visoko tehnološke rešitve, kot je, na primer, senzorski sistemi laserske triangulacije V25D. Predstavljena bo primerjava med sistemi pametnih kamer, sistemskimi rešitvami in namenskimi rešitvami strojnega vida, ter pomembnost osvetlitvenih tehnik pri izvedbi rešitev. V tem predavanju bodo demonstrirane prednosti namenskih rešitev proti na trgu dostopnim sistemskim rešitvam. Na kratko bodo predstavljene namenske rešitve ter problemi, s katerimi so se v podjetju soočili pri implementaciji. Velik poudarek bo slonel na osvetlitveni tehniki, ki jih v podjetju VISTION izdelujejo sami, z namenom lažje integracije v proizvodnje procese in seveda cenovne upravičenosti.

Članek: pdf
15:30 – 15:50 Jernej Kranjec
Naredi sam: multispektralne in globinske kamere
(več...)

V tem predavanju bo na praktičen način predstavljeno, kako v svoji »garaži« izdelati cenovno ugoden sistem iz kamere RGB in »domače« multispektralne kamere NIR (Near-Infrared), ki ga lahko uporabimo za sinhrono zajemanje scene iz dveh pogledov. Demonstrirano bo tudi, kako sistem poravnati s posebej načrtovanim ohišjem, natisnjenim s tridimenzionalnim tiskalnikom.

Članek: pdf
15:50 – 16:10 Jure Škrabar
Zajem slikovnih informacij: od zasnove do izvedbe
(več...)

Zasnova optičnih merilnih sistemov je kompleksna naloga, ki zahteva poznavanje gradnikov s področja strojništva, elektrotehnike ter programske opreme. Za doseganje zahtevanih tehničnih lastnosti v celotnem življenjskem obdobju optičnega sistema/naprave je ta korak izredno pomemben. V sklopu delavnice bodo predstavljeni potrebni koraki za vzpostavitev optičnega merilnega sistema od zasnove, do končne izvedbe na praktičnem primeru.

Članek: pdf
16:10 – 16:30 Damjan Vrenčur
Primer iz prakse: Umeščanje skena krožne izvrtine v absolutni koordinatni sistem
(več...)

Pri merjenju dimenzij ulitkov, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, se ključna meritev pozicije pogosto veže na kakšno od krožno obdelanih izvrtin večjih dimenzij. Izkaže se, da je rotacijski sken fizikalno ena bolj primernih metod za optično detekcijo lastnosti takšnih izvrtin. V predavanju si bomo ogledali izzive, ki jih takšen pristop prinaša ter eno od implementiranih rešitev, ki smo jo izdelali v Kolektor Vision v letu 2017.

Članek: pdf
Odmor za kavo