Vabljena predavanja
Dopoldanska sekcija "Sklop Drugo"
Tadej Weber.jpg: KONTROLA PRISTOPA S ČITALNIKI PRSTNIH ODTISOV V ZASEBNIH OBJEKTIH
|
||
prof. dr. Peter Peer |
LABORATORIJ ZA SLIKOVNO BIOMETRIJOPovzetekV zadnjem desetletju se je v Laboratoriju za računalniški vid na FRI UL oblikovala močna skupina, ki dela na področju biometrije. Skupina je močno povezana z Laboratorijem za strojno inteligenco na FE UL. Prvi ključni koraki so bili narejeni v okviru kompetenčnih centrov, kjer smo v oblaku naredili fuzijo dveh modalnosti, obrazov in prstih odtisov. Vzporedno s tem se je odvijalo takrat tudi delo na razpoznavanju ljudi iz načina gibanja. Nato pa je delo na področju biometrije dobilo še dodaten zagon. Posvetili smo se povsem novi modalnosti uhljev, začeli delati na izzivu fotorealistične deidentifikacije obrazov, dodali beločnico, šarenico ter obočesno regijo kot naslednje tri sveže modalnosti. V zadnjem času se ukvarjamo tudi z detekcijo globokih ponaredkov, oceno pravilnega nošenja mask, virtualnim pomerjanjem oblačil, obdelavo latentnih prstnih odtisov in celovitim ohranjanjem zasebnosti obrazov. Na drugi stopnji študija smo pred časom uvedli tudi nov izbirni predmet Slikovna biometrija. Ta ima letos spet skoraj 90 slušateljev. Število članov skupine trenutno raste iz leta v leto, temu primerno tudi financiranje in publikacije na ključnih konferencah ter v revijah, nenazadnje pa se vpliv skupine pozna tudi pri organizaciji tekmovanj na teh konferencah ter tudi zmagah na sorodnih tekmovanjih. Predavanje bo osvetlilo prehojeno pot skozi ključne raziskovalne vsebine. |
|
Dopoldanska
sekcija: Sklop Drugo |
Kratka biografijaProf. dr. Peter Peer, univ. dipl. inž. rač. in inf. je diplomiral leta 1998, magistriral leta 2001 in doktoriral leta 2003, vse na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. V naziv docent za področje Računalništvo in informatika je bil habilitiran leta 2006, po zaključku podoktorskega projekta, v naziv izredni profesor leta 2014, v naziv redni profesor pa leta 2019. Leta 2004 je preživel eno leto na inštitutu CEIT in njihovem odcepljenem podjetju Asiris v San Sebastianu v Španiji. Zaposlen je na matični fakulteti, kjer ima trenutno funkcijo prodekana za gospodarske zadeve, je član upravnega odbora, koordinator dvojnega študijskega programa z univerzo KNU iz Daeguja v Južni Koreji ter predstojnik Laboratorija za računalniški vid. Na fakulteti poučuje predmete s področja operacijskih sistemov, tehnologije iger, navidezne resničnosti in slikovne biometrije. Raziskovalno se ukvarja z računalniškim vidom kot področjem umetne inteligence, danes predvsem s poudarkom na biometriji z globokim učenjem. |
|
|
||
doc. dr. Jurij Rakun |
PRILOŽNOSTI IN PREDNOSTI DIGITALNO PODPRTEGA KMETIJSTVAPovzetekKmetijstvo je ena izmed panog, ki ob podpori digitalizacije doživlja ponoven preporod. Množica novih tehnoloških rešitev, kot so sistemi bližnjega ali oddaljenega zaznavanja, mobilne aplikacije, IoT in druge tehnologije ponujajo nove možnosti, ki jih izkoriščajo principi preciznega kmetijstva. Precizno kmetijstvo kmetovalcem omogoča selektivno, usmerjeno in natančno obdelavo, kar pa omogoča precejšnje prihranke pri porabi vhodnih surovin, manjšo ekološko obremenitev okolja in večji donos. V sklopu vabljenega predavanja bo predstavljenih nekaj izbranih tem, ki zajemajo uporabo avtonomnih poljedelskih robotov, brezpilotnih letalnikov in naprednih senzorskih sistemov, ki temeljijo na postopkih digitalne obdelave signalov. V sklopu izbranih tem bodo predstavljene prednosti in priložnosti, ki jih postopki digitalizacije nudijo za sodobna kmetijska gospodarstva. |
|
Dopoldanska sekcija: Sklop Drugo |
Kratka biografijaDoc. dr. Jurij Rakun je leta 2005 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer je leta 2010 iz področja računalništva uspešno opravil tudi zagovor doktorske disertacije. Njegovo področje dela zajema računalniški vid, digitalno obdelavo signalov, prepoznavo vzorcev in agro robotiko. Od leta 2007 je zaposlen na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, najprej kot mladi raziskovalec, od leta 2010 pa kot raziskovalec in predavatelj. V sklopu svojega dela združuje področji računalništva in kmetijstva. Kot član ali vodja skupine je doslej raziskoval na več kot 20 domačih in mednarodnih projektih. Doma in v tujini deluje kot recenzent raziskovalnih in gospodarskih projektov ter uspešno vodi interdisciplinarno skupino študentov, s katerimi se redno udeležuje mednarodnih tekmovanj iz področja agro robotike. |
|
|
||
doc. dr. Andrej Kastrin |
UMETNA INTELIGENCA ALI UMETNA INTELIGENTNOST: KJE SMO IN KAM GREMOPovzetekKljub nedorečeni definiciji področja, umetna inteligentnost (UI) danes vstopa v vse pore človekovega življenja. UI obsega široko paleto prizadevanj številnih raziskovalcev. Nova teoretična spoznanja ter metodološki preboji so sicer najbolj intenzivni na stičišču računalništva, statistike in kognitivnih znanosti, aplikacije UI pa s pridom uporabljajo praktično vse znanstvene discipline. Vsebina predavanja je sestavljena iz treh vsebinsko povezanih sklopov. Začnemo s kratkim sprehodom po bogati zgodovini UI in omembo nekaterih dosežkov naše raziskovalne skupine na področju UI. V nadaljevanju predstavimo metodologijo in rezultate nedavne raziskave, v kateri smo s pomočjo orodij za rudarjenje besedilnih podatkov analizirali obsežno zbirko reprezentativnih bibliografskih zapisov s področja UI. Posebej izpostavimo kompleksno omrežje raziskovalnih tematik, ki krojijo aktualno podobo UI v svetu in doma ter identificiramo vsebine, ki bodo za raziskovalce zanimive v prihodnosti. Predavanje zaključimo z nekaterimi razmisleki o pomembnosti kompleksne krepitve področja UI v luči digitalne preobrazbe v Sloveniji. |
|
Popoldanska
sekcija: Globoko učenje: Praktični nasveti strokovnjakov |
Kratka biografijaDoc. dr. Andrej Kastrin je zaposlen na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z razvojem metod za odkrivanje zakonitosti iz nestrukturiranih besedilnih podatkov, zlivanjem heterogenih podatkovij in kompleksnimi omrežji. Vodja Osrednjega specializiranega informacijskega centra za medicino in urednik domačih in mednarodnih revij s področja statistike. |
|
|