8:30 – 9:00 |
Registracija |
9:00 – 9:20 |
Pozdravni nagovor |
|
Dopoldanska sekcija |
9:20 – 9:50 |
Vabljeno predavanje
Jure Skvarč
Strojni vid, ključna omogočitvena tehnologija v inteligentnih senzorjih podjetja SICK
(več...)
SICK je eden vodilnih svetovnih ponudnikov rešitev za senzorske aplikacije v industrijskem sektorju. Podjetje s sedežem v Waldkirch im Breisgau je leta 1946 ustanovil Dr.-Ing. e. h. Erwin Sick. SICK ima več kot 11.000 zaposlenih po vsem svetu. Razvojna skupina, Vision Lab Slovenija je od avgusta 2022 del globale razvojne skupine, ki deluje na področju avtonomne zaznave. Industrijska avtomatizacija se spreminja izjemno hitro. Kot vodilni na področju inovacij na čelu razvoja najsodobnejše senzorske tehnologije SICK danes ponuja rešitve, ki so pripravljene na izzive prihodnosti – z inteligentnimi senzorji, ki zbirajo podatke, jih vrednotijo v realnem času, se prilagajajo svojemu okolju in komunicirajo v omrežje. V sklopu predavanja bomo podrobneje spoznali rešitve, ki temeljijo na tehnologijah strojnega vida. Poudarili bomo pristope, ki prek programske opreme podpirajo koncepte modularnost in fleksibilnosti in posledično uporabnikom omogočajo visoko stopnjo prilagodljivosti rešitev specifičnim potrebam.
|
9:50 – 10:20 |
Vabljeno predavanje
Tadej Weber
Kontrola pristopa s čitalniki prstnih odtisov v zasebnih objektih
(več...)
Zasnova čitalnikov prstnih odtisov, ki se vgrajujejo in uporabljajo v zasebnih objektih (hiše in stanovanja) ima svojo specifiko predvsem v tem, da je potrebno upoštevati različne navade uporabnikov, starostne skupine uporabnikov, izpostavljenost vremenskim vplivom ter zahteve proizvajalcev vhodnih vrat glede načina vgradnje. S pravilnim informiranjem vseh deležnikov v procesu od proizvodnje vrat do končnega uporabnika, ter s pravimi nastavitvami algoritma, ki obdeluje zajete biometrične podatke, lahko zagotovimo tudi več kot 95 % uspešnih transakcij. Daleč največji izziv nam je predstavljalo informiranje in izobrazba uporabnikov, še posebej preden se je tovrstna tehnologija začela bolj množično pojavljati v mobilni telefoniji. Tako kot se je to zgodilo v mobilni telefoniji, postaja dandanes odklepanje vhodnih vrat s pomočjo biometrične prepoznave standard.
V sklopu vabljenega predavanja bodo predstavljene izkušnje z integracijo biometričnih čitalnikov v vhodnih vratih, izzivi, s katerimi se srečujemo in naša vizija razvoja integracije biometrične kontrole pristopa v segmentu zasebnih uporabnikov.
|
10:20 – 10:35 |
Nina Sedej idr.
Modeliranje dinamike pečenja za določanje stanja pečenja z mrežami LSTM
(več...)
Osnovni način, da dosežemo dobre rezultate pri
pečenju je prilagoditev časa – če želi ljubiteljski kuhar bolj
zapečene piškote bo podaljšal čas peke. Ta pristop ne zagotavlja
vedno istih rezultatov in lahko vodi v preveč ali premalo
zapečene jedi. Za reševanje tega problema je bilo razvitih že več
sistemov računalniškega vida, ni pa še bilo izvedene sistematične
študije, ki bi razviti sistem primerjala z izkušenim domačim
kuharjem. V tem delu predstavimo sistem računalniškega vida, ki
je sestavljen iz pečice s kamero, sistema za zajemanje slik in
globokih nevronskih modelov. Delovanje sistema primerjamo z
modelom ljubiteljskega kuharja. Ker se videz jedi v pečici
spreminja skozi čas, poleg konvolucijskega modela CNN
uporabimo dve vrsti modelov, ki na vhodu sprejmeta zaporedje
slik - CNN-LSTM in ConvLSTM. Rezultati kažejo, da model
ConvLSTM prekaša model ljubiteljskega kuharja za 5 odstotnih
točk v metriki F1. Da so modeli primerni za spremljanje kvalitete
jedi v pečici, morajo imeti sposobnost učenja dinamike pečenja.
|
10.35 – 10.50 |
Študentski prispevki: Matic Fučka idr.
Generiranje sintetičnih slik iz 3D modelov predmetov za učenje segmentacijskih modelov v industrijskem okolju
(več...)
One of the major obstacles to the application of deep
learning in industry is the requirement for a large number of
labeled images required for supervised learning. This is because
obtaining labeled images can be time-consuming and costly. To
overcome this challenge, some methods utilize image
augmentation or synthetic images for pre-training, followed by
fine-tuning with real images. This paper introduces a method for
generating synthetic images from 3D CAD models, along with a
new dataset consisting of both synthetic and real images, and
their corresponding segmentation masks. The aim is to train a
segmentation model using only synthetic images, which are
readily available in industry, allowing for a quicker adaptation of
the production process to new products without the need for
capturing real training images. We evaluate an image
segmentation algorithm on the proposed dataset and compare
the results obtained with a different number of synthetic and real
images of an industrial object captured or rendered on different
backgrounds.
|
10.50 – 11.05 |
Študentski prispevki: Matic Zgonc idr.
Detekcija puščic pri klasičnem pikadu
(več...)
V članku je opisan razvoj sistema za detekcijo puščic
pri klasičnem pikadu, z uporabo metod računalniškega vida, ki so
implementirane v odprtokodni knjižnici OpenCV. Cilj je bil
razviti sistem z visoko natančnostjo, ki bo enostaven za uporabo
in cenovno dostopen. Na začetku je opisan postopek kalibracije
tarče, sledi iskanje točke udarca in izračun točk in na koncu še
uporabljene prilagoditve pri razvoju sistema.
|
|
Odmor za kavo |
11.35 – 12.05 |
Vabljeno predvanje
Nunzio Alexandro Letizia
Identity generation with deep generative models
(več...)
Deep generative models have drawn the attention of
the AI community in the last decade. The scalability of neural
architectures helps solving multiple relevant problems, e.g., text-
to-image generation, otherwise not addressable. In the context
of image data privacy, the increasing amount of produced,
shared, and stored images imposes new measures to protect
personal identity information. At the same time, such protection
mechanisms need to preserve the image quality. In this talk, we
discuss how PiktID is using some recent deep learning-based
techniques for protecting human identities in pictures. We show
several examples, and we present interesting use-cases.
|
12.05 – 12.20 |
Študentski prispevki Nejc Šuklje idr.
Napovedovanje obrazov otrok z GAN metodo
(več...)
Naslov "Napovedovanje slik otrok obrazov z GAN
metodo" je že na prvi pogled vzbudil motivacijo, ker je
potencialni rezultat zanimiv. GAN metoda je tudi dokaj novo
področje, kar vse skupaj naredi še bolj zanimivo, saj ni veliko
raziskav, v katerih je bila uporabljena. Na problem smo pogledali
tudi s strani "uporabnika", torej nekoga, ki bi rad videl sliko
svojega potencialnega otroka. Iz tega sklepamo, da bi končna
rešitev na trgu doživela zanimanje, še posebej v bogatejšem sloju
prebivalstva. Raziskav na to temo je bolj malo, vendar dovolj za
osnovo pri izdelavi naloge. Cilj naloge je bil dobiti sliko obraza
otroka na osnovi izgleda njegovih staršev.
|
12.20 – 12.35 |
Žiga Emeršič idr.
Prilagajanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela z osredotočanjem na umetno inteligenco in računalniški vid
(več...)
Na večih nivojih izobraževanja je očitno pomanjkanje
poudarka na umetni inteligenci (UI). Članek predstavlja zasnovo
EU projekta AIM@VET (moduli umetne inteligence za
poklicno izobraževanje in usposabljanje) v teku, ki zajema razvoj
učnih modulov z namenom prilagajanja poklicnega
izobraževanja potrebam trga dela z osredotočenostjo na UI.
Projekt vključuje šest partnerjev iz Španije, Portugalske in
Slovenije, pri čemer slovenski del predstavljata Univerza v
Ljubljani (UL) in Šolski center Velenje (ŠCV), ki se osredotočata
na računalniški vid kot delu UI. Teme vključujejo: zajem in
urejanje nepristranskih podatkov, detekcijo in segmentacijo ter
sledenje in prepoznavanje. Razvojni proces vključuje predvsem
pripravo vsebine s strani UL in prenos vsebine s strani učiteljev
ŠCV na dijake, pri čemer tako dijaki kot učitelji podajo povratne
informacije. Pomen poklicnega izobraževanja na področju UI in
pomen zagotavljanja nepristranskih in pravičnih algoritmov sta
še posebej izpostavljena skozi projekt.
|
|
Kosilo |
|
Popoldanska sekcija: |
14.30 – 15.00 |
Vabljeno predavanje
Matej Batič
Določevanje meja kmetijskih poljin z uporabo satelitskih posnetkov
(več...)
Določitev meja kmetijskih poljin je osnovni proces na
področju preciznega kmetijstva ter eden ključnih členov nove
Evropske kmetijske politike. Prav tako so meje kmetijskih poljin
osnovni gradnik za spremljanje kmetijskih zemljišč v okviru
klimatskih sprememb ter prehranske varnosti. Cilj procesa je
avtomatska določitev meja kmetijskih poljin iz satelitskih
posnetkov. Temelji na podobnosti prostorskih, spektralnih in
časovnih lastnostih slikovnih pik, ki pripadajo isti poljini.
Osnovno metodo smo razvili v okviru projekta NIVA na
podatkih konstelacije satelitov Sentinel-2 Evropske Vesoljske
Agencije. Globoka nevronska mreža temelji na u-net arhitekturi
in iz satelitskega posnetka napove tri slikovne spremenljivke:
segmentacijo poljine, mejo poljine, ter razdaljo segmentiranih
slikovnih točk do meje. Iz teh treh napovedi nato sestavimo sliko
meja poljin bodisi iz enega posnetka ali pa iz (daljše) časovne
vrste posnetkov. V fazi naknadne obdelave slikovno napoved
predelamo v vektorski format, ki predstavlja končni rezultat
procesa.
|
15.00 – 15.15 |
Tina Klenovšek idr.
Analiza geometrije lijakastih pasti v pesku
(več...)
Volkci lijakarji so žuželke, katerih ličinke v pesku
gradijo pasti v obliki lijaka za lov plena. Naklon lijaka in sipanje
peska proti dnu lijaka plenu otežujeta pobeg, zato je oblika lijaka
ključnega pomena za uspeh pri lovu. Različne vrste volkcev
lijakarjev lahko gradijo različno oblikovane pasti. V raziskavi
Devetak in sodelavci (2020) smo proučevali povezavo med
geometrijo pasti in lastnostmi peščenega substrata. Pasti smo 3D
skenirali z laserskim čitalnikom in izdelali 3D modele pasti, ki
smo jih uporabili za opis oblike z meritvami kotov in za analizo
variabilnosti pasti z metodami geometrijske morfometrije.
Ugotovili smo, da substrat z manjšo granulacijo ali večjim
deležem finega peska omogoča gradnjo kompleksnejših pasti s
strmejšimi stenami, saj ima višji maksimalni kot stabilnosti.
Oblika pasti je torej odvisna od strukture substrata in v
heterogenem habitatu omogoča sobivanje različnih vrst volkcev
z različnimi preferencami glede substrata.
|
15.15 – 15.30 |
Luka Škrlj idr.
Zaznavanje oslonilnih točk aortne zaklopke v CT slikah s postopkom globokega učenja
(več...)
Morfologija aortne zaklopke se v kardiovaskularni
medicini uporablja za analizo bolezni srčnih zaklopk, za katero
pa je potrebna natančna določitev značilnih anatomskih točk, tj.
oslonilnih točk. V tej študiji preučujemo uporabo arhitekture
globokega učenja, in sicer omrežje prostorskih konfiguracij, za
zaznavanje oslonilnih točk na lističih zdrave aortne zaklopke v
120 koronarnih slikah, pridobljenih s tehniko računalniške
tomografije. Na podlagi trikratnega prečnega preverjanja smo za
šest oslonilnih točk, ki predstavljajo baze in komisure sinusov
aortne zaklopke, z omenjeno metodo dobili povprečno napako
zaznavanja 1,45 ± 0,82 mm. Čeprav je dobljena natančnost
primerljiva z obstoječimi metodami, bi lahko dodatne izboljšave
v obliki predhodne oz. naknadne obdelave slik ali z uporabo
naprednejših metodoloških konceptov izboljšale uspešnost
zaznavanja oslonilnih točk.
|
|
Študentski prispevki (nadaljevanje) |
15.30 – 15.45 |
Milan Bajić idr.
Unexploded ordnance detection on UAV thermal images by using YOLOv7
(več...)
A few promising solutions for thermal imaging
Unexploded Ordnance (UXO) detection were proposed after the
start of the military conflict in Ukraine in 2014. Our research
focuses on improving the accuracy of UXO detection in thermal
images. The current state-of-the-art UXO detection method is
based on the YOLOv5 Convolutional Neural Network (CNN).
We accessed the effectiveness of UXO detection by using the
state-of-the-art object detector YOLOv7 in this article. Two
YOLOv7 models were re-implemented, fine-tuned using a grid-
search approach and trained on a UXOTi_NPA public dataset
of 720x480 pixel thermal images. The results showed that the
models were able to identify UXOs from 11 different classes
with more than 90% probability and a Mean Average Precision
(mAP) of 86.8% to 89.7%, depending on the model's complexity.
The metrics are just slightly behind the YOLOv5 results. Such
CNN, thus, enables accurate automatic UXO detection, which is
crucial to address one of the least explored and life-threatening
problems worldwide.
|
|
Odmor za kavo |