Vabljena predavanja

Matej Kenda
TopIT d.o.o., Nova Gorica

ARHIVIRANJE MEDICINSKIH SLIK IN MOŽNOST UPORABE ARHIVA ZA RAZISKAVE

Povzetek

Podjetje TopIT sodeluje z nekaj podjetji iz Nemčije pri razvoju programske opreme in rešitev za dolgoročno arhiviranje velikih količin nestrukturiranih podatkov. Srečujemo se z izzivi zagotavljanja zanesljivosti, zasebnosti in integritete arhiviranih podatkov, primernega izbora formatov arhiviranja, hitrih sprememb tehnologij in staranja nosilcev podatkov (npr. diskov, trakov in oblačnih arhivov).

Zakonodaja v EU in drugje po svetu predpisuje načine in roke arhiviranja medicinske dokumentacije. Časovni roki arhiviranja so navadno od 5 do 30 let, včasih tudi več. V skladu s predpisi o varovanju osebnih podatkov je potrebno dokumentacijo arhivirati na način, ki zagotavlja dostop do informacij samo pooblaščenim osebam. Poseben izziv in stroške za zdravstvene ustanove predstavlja večletno arhiviranje velikih količin medicinskih slik v digitalni obliki. Predstavljena je možnost arhiviranja medicinskih podatkov kot samostojna storitev za večje število ustanov in inštitutov ter uporabljene tehnološke rešitve. Velik centralni arhiv predstavlja tudi možnost dostopa pacientov do svojih osebnih podatkov, omogočanje dostopa do vsebin tretjim osebam (npr za drugo mnenje) in uporabe anonimiziranih podatkov za raziskovalne namene.

Kratka biografija

Matej Kenda se je z računalništvom srečal že v 80 letih v času hišnih računalnikov ZX Spectrum in C64. Naziv univerzitetnega dipl. inženirja računalništva in informatike je pridobil na FERI Maribor leta 1998. Do leta 2008 je bil zaposlen v podjetju Hermes SofLab pri načrtovanju in razvoju različne programske opreme za shranjevanje podatkov in vgradne sisteme. Z načrtovanjem programske opreme za vgradne sisteme, ki se uporabljajo v pospeševalnikih delcev, se je ukvarjal tudi v podjetju Instrumentation Technologies. Od leta 2012 je zaposlen pri podjetju TopIT, d.o.o. s sedežem v Novi Gorici, ki ga tudi vodi. Podjetje je specializirano za razvoj sistemov za varno in dolgoročno arhiviranje podatkov v oblaku, še posebej za področje medicine.

Matej Logar
Kolektor Vision, Idrija

STROJNI VID V INDUSTRIJSKEM OKOLJU – IZZIVI IN PRILOŽNOSTI

Povzetek

Najpogostejši namen aplikacij strojnega vida v industriji je optimizacija oz. zmanjševanje stroškov končne kontrole in reklamacij. Obstaja še množica razlogov, ki upravičujejo investicije v avtomatizacijo kontrole in vodenja procesov, ampak jih uporabniki prevečkrat spregledajo oziroma jih ne poznajo.

Na predavanju bo predstavljeno ozadje pričakovanj končnih uporabnikov in njihovih potreb. Skozi različne primere aplikacij strojnega vida bo predstavljeno kakšne so dodane vrednosti, kakšni so trendi, kako je industrija pripravljena na to in smeri razvoja tehnologije, ki bodo potrebam v industriji v prihodnosti lahko zadostile.

Kratka biografija

Matej Logar je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, na Univerzi v Ljubljani. Kot študent je v podjetju Kolektor Group, v razvojni skupini iDrium, sodeloval pri razvoju vsesmernih LED prikazovalnikov in drugih raziskovalnih projektih. Po končanem študiju se je zaposlil kot aplikativni inženir strojnega vida na Kolektor Group d.o.o. S strojnim vidom se ukvarja 7 let in je trenutno zaposlen kot vodja prodaje profitnega centra Kolektor Vision. Skupina ima visoko stopnjo rasti prodaje in dosega najvišjo dodano vrednost v podjetju. Matej je v stalnem stiku s končnimi uporabniki in z njimi sodeluje pri zasnovi rešitev in izbiri opreme, ki se vgrajuje pri novih projektih. Ima dober vpogled v pričakovanja in potrebe industrije.

Jure Škrabar
Kolektor Orodjarna, Idrija

ROBUSTNOST INDUSTRIJSKIH SISTEMOV STROJNEGA VIDA

Povzetek

Robustnost je ključna odlika kvalitetno zasnovanih industrijskih sistemov strojnega vida. Sistem mora ustrezati zahtevanim lastnostim v celotni življenjski dobi izdelka, kjer bo prihajalo do variacij vhodnega materiala, dimenzij, lastnosti površine, barv, pogojev osvetljevanja, okolja obratovanja in sprememb geometrije samega izdelka.  Robusten industrijski sistem strojnega vida mora biti neobčutljiv na takšne spremembe, kar lahko dosežemo, če pričakovane variacije lastnosti izdelkov upoštevamo pri zasnovi optičnega sistema.

V sklopu predavanja bodo predstavljene smernice za gradnjo sistemov z vidika standarda VDI/VDE 2632 ter potrebni koraki za uspešno zaključeno integracijo v industrijsko okolje. Naslovljene bodo različne faze izgradnje sistemov od uvodnega zahtevnika do definicije prevzemnih kriterijev ter nenazadnje uporabniške izkušnje ter vzdrževanja sistemov strojnega vida.

Sklop:
Industrijske aplikacije

Kratka biografija

Jure Škrabar je diplomiral leta 2011 na Fakulteti za strojništvo, na Univerzi v Ljubljani. Takoj po diplomi se je zaposlil kot razvijalec strojne opreme v podjetju Optomotive d.o.o. Od leta 2012 je zaposlen v podjetju Kolektor Orodjarna d.o.o. – PC Vision, v začetku kot specialist strojnega vida s področja optike in mehanike ter zasnove optičnih merilnih sistemov, v zadnjem obdobju pa je delal na področju projektnega vodenja. V letu 2016 je opravil certifikacijo »Certified Vision Professional – Advanced level« priznane mednarodne organizacije AIA. Glavna področja dela in zanimanja so napredni optični principi za kontrolo površin in napredne 3D metode, vse z vidika uporabe v industrijskem okolju.

Samo Šela
Kolektor Orodjarna, Idrija

TRENDI NA PODROČJU STROJNEGA VIDA

Povzetek

Sodeč po Gartnerjevem ciklu popularnosti novih tehnologij so trenutno najbolj aktualne teme s področja strojnega vida: nastajanje različnih platform interneta stvari, pametni roboti, strojno oziroma globoko učenje. Skladno s tem je mogoče opaziti, da med tradicionalne igralce na področju industrijskega strojnega vida čedalje bolj vstopajo nizkocenovne vgradne naprave, ki nadomeščajo drage pametne kamere, napredek na področju 3D tehnologij se kaže v vse bolj uspešnih aplikativnih primerih robotskega pobiranja neurejenih izdelkov, s pospešenim razvojem metod globokega učenja pa je vse hitrejši tudi prodor multispektralnih in hiperspektralnih kamer v industrijsko rabo za analizo sestave različnih materialov. V podjetju Kolektor se zavedamo kateri bodo potrebni dejavniki za uspešnost ponudnikov rešitev strojnega vida v četrti industrijski revoluciji. Odgovore na vprašanja bomo iskali znotraj projekta GOSTOP (Gradniki, Orodja in Sistemi za Tovarne Prihodnosti), ki je del evropskega programa za raziskave in razvoj Obzorje 2020.

Sklop:
Industrijske aplikacije

Kratka biografija

Samo Šela je diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani. Znanje na področju računalniškega vida in umetne inteligence aktivno dopolnjuje z izobraževanji na čedalje bolj razširjenih masovnih odprtih izobraževalnih platformah Coursera, Udacity in edX. Konec leta 2012 se je pričelo njegovo sodelovanje s podjetjem Kolektor Orodjarna d. o. o. S svojim znanjem je pripomogel pri realizaciji zahtevnejših rešitev strojnega vida v industrijskih okoljih. Kot programer je ključno prispeval pri razvoju programskega orodja KiS - Kolektor Imaging Software. Zagnanost ter razmišljanje o prihodnosti pa sta ga popeljala na pot raziskav in razvoja za tovarne jutrišnjega dne. Njegovo poslanstvo je biti dober oče.