Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Center za obdelavo biomedicinskih signalov in slik Slovensko društvo za razpoznavanje vzorcev Slovenska sekcija IEEE
Vabljena predavanja

Vabljena predavanja

Sklop "Industrijske aplikacije"

Jernej Bule: Kontrola ustreznosti obročev z avtomatskimi merilnimi stroji

Sklop "Industrijske aplikacije"

Rok Kreslin: Izboljšanje kvalitete storitev s prepoznavo obraznih izrazov

Sklop "Industrijske aplikacije"

Jure Skvarč: Strojni vid, ključna tehnologija Industrije 4.0

Sklop "Drugo"

Domen Mongus: Izločanje informacij iz 3D slik površja


Jernej Bule
KLS Ljubno d.o.o., Ljubno ob Savinji

 

KONTROLA USTREZNOSTI OBROČEV Z AVTOMATSKIMI MERILNIMI STROJI

Povzetek

KLS Ljubno je eno izmed vodilnih globalnih podjetij na področju proizvodnje obročev za vztrajnike motorjev. V KLS načrtujejo in razvijajo proizvodne procese z veliko stopnjo zanesljivosti. Posledično imajo zelo nizek delež dobavljenih proizvodov, ki so slabi, saj le te odkrivajo že med samo izdelavo. Trenutno pri odjemalcih dosegajo »6 sigma« pri PPM in manj kot dve reklamaciji na milijon dobavljenih proizvodov. Zaradi navedenih dejstev je KLS v svetu priznan kot najbolj kakovosten proizvajalec obročev za vztrajnike motorjev.

Za doseganje takšnih kazalnikov, v podjetju KLS Ljubno izvajajo 100 % kontrolo vsakega obroča, ki ga odpremijo. Manjši delež proizvodov je še vedno pregledan ročno, večino pa avtomatsko pregledajo stroji, brez posredovanja delavca. Avtomatsko optično kontrolo izvajajo s pomočjo namenskih merilnih strojev, ki so izredno kompleksni, natančni, učinkoviti. Na predavanju bo predstavljen koncept delovanja merilnih strojev, uporabljene metode, principi merjenja ter problemi, s katerimi se vsakodnevno srečujejo.


Sklop:
Industrijske aplikacije
 

Kratka biografija

Jernej Bule je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, na Univerzi v Mariboru. Takoj po diplomi se je zaposlil kot raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko, na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil član Laboratorija za računalniški vid. V okviru projekta kompetenčnih centrov KC CLASS in KC OPCOMM se je ukvarjal z raziskavami na področju računalniškega vida in biometrije v oblaku. V želji po novih izzivih se je leta 2014 zaposlil v podjetju KLS Ljubno, kjer je odgovoren za področje optičnih merilnih strojev.


Rok Kreslin
Comland d.o.o., Ljubljana

 

IZBOLJŠANJE KVALITETE STORITEV S PREPOZNAVO OBRAZNIH IZRAZOV

Povzetek

Uporabniška izkušnja (UX) pomembno vpliva na uspeh storitev in produktov. Pri storitvah, pri katerih prihaja do vizualne interakcije uporabnika s ponudnikom storitev, je celovito spremljanje uporabniške izkušnje kupca težavno. Poleg same vsebine storitve namreč na uporabniško izkušnjo pomembno vpliva tudi vedenje in privlačnost ponudnika storitve. Za kontinuirano spremljanje vedenje tradicionalno potrebujemo človeške vire. To našo storitev podraži, hkrati pa težko zagotovimo objektivno spremljanje vedenja.

Na predavanju si bomo pogledali sistem, ki smo ga v podjetju Comland d.o.o razvili za spremljanje vizualnih interakcij, z namenom izboljšanja kvalitete storitev. Sistem iz videa v realnem času izlušči informacije o obrazu, pogledu in obraznem izrazu. Na podlagi izluščenih informacij, ponudniku storitev proaktivno poda predloge, s katerimi ta že v naslednjem trenutku izboljša uporabniško izkušnjo svojih strank.


Sklop:
Industrijske aplikacije
 

Kratka biografija

Rok Kreslin je diplomiral leta 2012 na Fakulteti za računalništvo in informatiko, na Univerzi v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil v podjetju Biome3cs d.o.o, kjer je razvijal mobilne aplikacije podprte z računalniškim vidom. Od leta 2014 je zaposlen v podjetju Comland d.o.o kot tehnični vodja projektov s področja računalniškega vida. V tem času je sodeloval in načrtoval rešitve za več mednarodnih projektov s področja prepoznave obraznih izrazov in navigacije v zaprtih prostorih. Rok je prav tako avtor dveh člankov iz področja kalibracije regresijskih modelov in barvne kalibracije slik. Njegov izziv je delo s strokovnjaki iz različnih domen in izdelava produktov, ki strankam hitro in intuitivno pomagajo pri reševanju njihov problemov.


dr. Jure Skvarč
Kolektor Orodjarna, Idrija

 

STROJNI VID, KLJUČNA TEHNOLOGIJA INDUSTRIJE 4.0

Povzetek

Živimo v času, ko izginjajo meje med fizičnim in kiber-svetom. Z uvajanjem interneta stvari so fizične naprave vse bolj nevidno vgrajene v informacijsko mrežo - priča smo četrti industrijski revoluciji. Pri tem procesu, je zahodna Evropa, kot del tradicionalnih industrijskih ekonomij, v zadnjem obdobju, izgubila znaten delež industrijske dodane vrednosti. Ker je industrija pomemben element v vrednostni verigi je ključno vprašanje, kako nadoknaditi zamujeno? Na ta izziv Evropa odgovarja z Industrijo 4.0 in obsežnim investicijskim programom v prihodnjih letih. V tem procesu bodo imeli sistemi strojnega vida ključno vlogo. V prispevku bo predstavljeno tudi trenutno stanje te tehnologije in trendi razvoja, ki bodo v prihodnosti podpirali nove primere uporabe strojnega vida v ekosistemu Industrije 4.0.


Sklop:
Industrijske aplikacije

 

Kratka biografija

Dr. Jure Skvarč je diplomiral leta 1992 in doktoriral leta 1998 na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani. Znanstveno in strokovno deluje na področjih računalniškega vida in digitalnega procesiranja signalov. Od leta 1998 se ukvarja z implementacijo tehnologije strojnega vida, pretežno v industrijska okolja. V projekte je bil sprva vključen kot zasebni raziskovalec, nato kot razvijalec in tehnični direktor v podjetju FDS Research, od ustanovitve do leta 2012, ko je dejavnost podjetja prevzel Kolektor. Od tedaj vodi PE VISION, profitni center znotraj podjetja Kolektor Orodjarna, ki je specializiran za razvoj in izgradnjo zahtevnih naprav s strojnim vidom, ki se pretežno uporabljajo za kontrolo izdelkov in avtomatizacijo proizvodnje. Sodeloval je pri razvoju in implementaciji več kot tisoč projektov za domače in tuje naročnike. V zadnjem obdobju se ukvarja tudi z vpeljavo novih konceptov v strukturo vrednostne verige s poudarkom na strojnem vidu kot ključni tehnologiji Industrije 4.0.


doc. dr. Domen Mongus
UM-FERI, Maribor

 

IZLOČANJE INFORMACIJ IZ 3D SLIK POVRŠJA

Povzetek

V letu 2015 smo izvedli nacionalni projekt zajema površja Slovenije. Pridobljene 3D slike zelo visoke ločljivosti so dosegljive na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za Okolje. Brezplačen dostop do teh podatkov pa odpira številne nove možnosti pri izvajanju prostorskih študij in predstavlja edinstveno priložnost za razvoj naprednih storitev temelječih na lokaciji.

Predavanje je namenjeno predstavitvi trenutnega stanja tehnike na področju obdelave 3D podatkov zemeljskih opazovanj v Sloveniji in na svetu. V uvodu bomo predstavili nekatere temeljne metode, ki smo jih razvili in uporabili za obdelavo 3D podatkov površja Slovenije kot del celovite programske infrastrukture gLiDAR. Ta vključuje razpoznavo terena, vegetacije ter stavb in omogoča izgradnjo digitalnih modelov reliefa in površja. V nadaljevanju bomo predstavili nekatere naprednejše pristope, ki jih med drugim uporabljamo za razpoznavo posameznih dreves ter daljnovodov. Predavanje pa bomo zaokrožili še s predstavitvijo naprednih prostorskih analiz, ki smo jih izvedli na osnovi 3D posnetkov stanja površja in njihovo integracijo z ostalimi podatki zemeljskih opazovanj.


Sklop:
Drugo

 

Kratka biografija

Doc. dr. Domen Mongus je diplomiral leta 2008 in doktoriral leta 2012 na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, kjer je od leta 2007 tudi zaposlen. Njegova raziskovalna zanimanja vključujejo matematično morfologijo, razpoznavo geometrijskih vzorcev v večdimenzionalnih podatkih ter geografske informacijske sisteme. Leta 2012 in 2013 je za svoje znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo prejel nagradi UM-FERI. Leta 2014 je Agencija za Raziskovanje Republike Slovenije razglasila postopek geometrijske analize površja objektov, ki ga je razvil skupaj s sodelavci, za izjemen dosežek slovenske znanosti. Leta 2015 je prejel največje priznanje na področju Informacijske Družbe za tekoče dosežke, Inštitut za Podonavje in centralno Evropo ter Avstrijsko ministrstvo za znanost sta razglasila za mladega znanstvenika Podonavske regije. Radijska postaja Val 202 pa ga je razglasila za ime tedna. Od leta 2014 je Domen Mongus tudi član izvršnega odbora krovne Evropske organizacije za geografske informacije (EUROGI).