Vabljena predavanja

Matej Supej,
Fakulteta za šport, Ljubljana

UPORABA DIGITALNE OBDELAVE SLIK V ŠPORTU

Povzetek

V športu, še posebej v vrhunskem športu, je strokovno znanstvenega dela, torej meritev, analiz, modeliranj, optimizacij in predikcij iz leta v leto več. Vrhunski šport na sploh je metaforično rečeno čedalje bolj podoben Formuli 1. V resnici vrhunskega športa brez tega ni več ali pa vsaj vrhunskih rezultatov športnikov ne. Ravno obdelava digitalnih slih pa je zelo pogosta oblika tako strokovnega kot znanstvenega dela v športu. Iz stališča uporabnika jo lahko ločimo na dve veji, ki se medsebojno prepletata. Prva veja je pretežno namenjena strokovnemu delu oz. jo pogosto uporabljajo trenerji: primerjalna analiza, visokofrekvenčne kamere, mozaičenje slik, prekrivanje (overlaying) itd. K drugi veji, ki se pretežno uporablja v znanosti oziroma jo izvajajo laboratoriji, pa sodijo naslednje metode: 2D kinematika in 3D kinematika z ročno oz. avtomatsko digitalizacijo – razpoznavo, pri tem pa se lahko uporabljajo široko potrošniške digitalne kamere, IR kamere, visokofrekvečne oziroma visokoločljivostne kamere. Delitev ni zelo ostra, saj sčasoma metode iz znanstvene veje prehajajo v strokovno. Na drugi strani pa se znanstvene metode nenehno širijo, nadgrajujejo in dopolnjujejo.

Kratka biografija

Matej Supej je diplomiral na Fakulteti za fiziko in matematiko, Oddelek za fiziko, kjer je svoje zadnje napore usmeril v izdelavo spektrometra za merjenje mehanskih lastnosti polimerov. Po diplomi se je zaposlil na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer je kot docent za področje kinezioloških znanosti zaposlen še danes. Njegova študijska pot se je kljub zaposlitvi nadaljevala na Fakulteti za strojništvo s polimernimi materiali, kjer je tudi magistriral. Istočasno se je ukvarjal z biomehaniko športa. Največji vložek dela je bil usmerjen v razvoj znanj in tehnologij za alpsko smučanje. Da je svoje znanstveno in strokovno delo posvetil v največji meri alpskemu smučanju ni naključje, saj ga je njegova življenjska športna pot vodila skozi tekmovalno smučanje, bil je tudi član Jugoslovanske reprezentance,  učiteljsko delo v profesionalni šoli smučanja in demonstratorsko delo kot dolgoletni član A demonstratorske vrste Slovenije. Življenjski poti primerno je doktoriral iz Biomehanike alpskega smučanja. Njegovo uspešnost potrjuje vrsta znanstvenih in strokovnih člankov ter predavanj doma in po svetu. 

Ulrich Zorin,
DARS d.d., Celje

DETEKCIJA IN SPREMLJANJE VOZIL V PROSTEM PROMETNEM TOKU

Povzetek

Na avtocestah (AC) in hitrih cestah (HC) v RS se vodenje prometa izvaja na osnovi zbranih podatkov iz raznih podsistemov. Eden izmed podsistemov je sistem video detekcije (VD) in sistem video nadzora (VN).

Možnosti, ki nam jih zagotavljajo sistemi video detekcije, predstavljajo nov način detektiranja prometnih tokov. Način zbiranja prometnih podatkov s sistemom VD zahteva tudi določen pristop obdelave le teh.

V predavanju bo predstavljen sistem delovanja video detekcije kot podsistem nadzora in vodenja prometa na AC in HC v RS, ter prikaz določenih sistemov, ki se uporabljajo na slovenskem AC omrežju.
 

Kratka biografija

Ulrich Zorin je diplomiral na UM, Fakulteti za gradbeništvo, smer cestni promet, kjer zaključuje podiplomski študij. Zaposlen je v Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS, d.d., kot samostojni strokovni sodelavec za sisteme za nadzor in vodenje prometa. Obvladuje postopke razvoja, delovanja in vzdrževanja sistemov za nadzor in vodenje prometa, vključno z vsemi podsistemi, ki so vključeni v sklop vodenja prometa (nadzorni centri, sistem portalov, predorski sistemi, sistemi video nadzora in detekcije, sistemi cestno vremenskih postaj,….). Poleg strokovnega dela se udeležuje strokovnih srečanj s področja prometa in inteligentnih transportnih sistemov v Sloveniji in tujini, kjer objavlja in predstavlja članke z omenjenih področij.

Andrej Ikica,
Iks d.o.o., Trbovlje

ANALIZA SLIK OČESNEGA OZADJA

Povzetek

Zajem digitalnih slik očesnega ozadja s t.i. fundus kamero je pri nekaterih oftalmologih v Sloveniji prisoten že kar nekaj let. Glavni prednosti digitalnega zajema sta zelo visoka kvaliteta in ločljivost zajetih slik ter možnost hranjenja slikovnega materiala. Slednja omogoča spremljanje in zelo natančno merjenje morebitnih (patoloških) sprememb. Seveda je ročni proces merjenja določenih struktur (npr. debeline žil na več mestih) naporen in včasih tudi nenatančen, še posebej pri veliki količini slik, ki jih oftalmolog pregleduje. Da bi pregledovanje in analizo slik očesnega ozadja poenostavili, smo v podjetju razvili program Fundus Analyser z implementiranimi metodami računalniškega vida, ki omogoča avtomatično detekcijo in merjenje struktur očesnega ozadja.

V članku opisujemo računalniški program Fundus Analyser, ki omogoča avtomatično detekcijo retinalnih žil očesnega ozadja, detekcijo vidnega živca ter ekskavacije, izračun razmerja C/D, merjenje ostalih struktur, označevanje sumljivih struktur ter vodenje evidence in statistike glede na pacienta oz. populacijo. Podrobneje opisujemo tudi metodo detekcije vidnega živca ter metode sledenja žil.
 

Kratka biografija

Andrej Ikica je diplomiral leta 2001 na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, kjer je nadaljeval študij in iz področja računalniškega vida magistriral leta 2006. Zaposlen je v podjetju Iks d.o.o., kjer se med drugim ukvarja z razvojem video-nadzornih aplikacij ter uporabo računalniškega vida na področju video kontrole v industriji in medicini. Na področju medicinske informatike je avtor in soavtor številnih strokovnih člankov doma in v tujini.