Vabljena predavanja

Dejan Mauer,
Cetis, Celje

NI VSAKA FOTOGRAFIJA BIOMETRIČNA FOTOGRAFIJA

Povzetek

Ob uvedbi biometričnega potnega lista so bila javnosti in fotografom predstavljena nova pravila za zajem fotografije. Natančno definirana pravila določajo izgled in karakteristike fotografije primerne za uporabo v potnih listih. Fotografije, ki ustrezajo ISO in ICAO standardom, naj bi bile primernejše za procesiranje v biometričnih postopkih. Predstavljen bo praktični vidik na pravila, predvsem s stališča računalniškega zagotavljanja in preverjanja kvalitete. Kje nam lahko pomaga računalniški vid in kje si moramo pomagati z "zdravo pametjo" in predvidevanjem? Lahko računalniški vid in umetna inteligenca zagotovita popolno kontrolo kvalitete?

Zaradi omejenih kapacitet brezkontaktnega čipa v potnem listu je slika shranjena v kompresirani obliki. Pojavlja se vprašanje kateri so primerni algoritmi, ki zagotavljajo dobro kvaliteto pri večjih kompresijah? Kako vpliva kvaliteta kompresirane fotografije na kvaliteto biometričnih postopkov, kot je verifikacija ali identifikacija?

Z uvedbo nacionalnih baz biometričnih podatkov o posamezniku se odpirajo nova vprašanja o varnosti ter zasebnosti. Kako so naši biometrični podatki zaščiteni na potnem listu in kako se je na nov tip osebnih podatkov odzvala evropska in slovenska zakonodaja?

Kratka biografija

Dejan Mauer je vodja razvojno raziskovalnega oddelka v podjetju Cetis. Intenzivno se ukvarja s področjem biometričnih potovalnih dokumentov in je bil kot vodja projekta zadolžen za IT del implementacije biometričnega potnega lista. V preteklosti je sodeloval na večjih nacionalnih projektih, kot so na primer: projekt izvedbe popisa prebivalstva, projekt uvedbe kartice zdravstvenega zavarovanja in projekt izdelave pametnih tahografskih kartic. Skupaj s sodelavci se ukvarja na področjih kjer se informacijska tehnologija prekriva s tradicionalno industrijo, še posebej aktivno pa na področju pametnih kartic, biometrije ter dokumentnih sistemov.

Matej Božičnik,
Elan, Begunje

RAZVOJ TEKMOVALNIH SMUČI S POMOČJO PODATKOV PRIDOBLJENIH Z OBDELAVO DIGITALNE SLIKE

Povzetek

Podana bo uporaba digitalne slike pri razvoju in analizi skakalnih, alpskih tekmovalnih smuči.

V tekmovalnem športu so tisočinke sekunde in metri zelo pomembni pri doseganju vrhunskih rezultatov. Zato se proizvajalci športne opreme, trenerji in tekmovalci poslužujemo različnih metod analize in obdelave podatkov. Ker so informacije katere podajajo tekmovalci težko merljive, si moramo pri razvoju tekmovalnih smuči posluževati z lastnostno analizo in obdelavavo informacij. V Elanu imamo razvito primerjalno analizo med statičnimi laboratorijskimi meritvami smuči, teoretičnimi podatki in analizo digitalne slike.

1) Analiza odskoka smučarskega skakalca

Pri odskoku je zelo pomembno kako se smuči odzivajo na prehodu iz mize v let. V tem delu odskoka pride pri smuči do velikega negativnega in potem do pozitivnega povesa in s tem do samega nihanja smuči.

Slika 1. Analiza odskoka z mize smučarskega skakalca

2) Analiza smučarskega zavoja pri alpskem smučanju

Ker se morajo smuči hitro odzivati na manevre tekmovalca in se hkrati prilagajati snežni podlaga, je zelo pomembno kako so smuči konstruirane in kakšne materiale se uporabi pri konstrukciji. Pri konstrukciji moramo uporabljati elemente, ki hkrati dušijo in ne vplivajo na dinamiko smuči.

Slika 2. Analiza zavoja

Kratka biografija

Matej Božičnik, diplomiral v letu 2001 na Naravoslovnotehnični fakulteti v Ljubljani na oddelku za materiale in metalurgijo. Zaposlen v Elanu od leta 2001. Z razvojem tekmovalnih smuči se ukvarja od leta 2004. V tem času razvoja tekmovalnih smuči je bil najvidnejši rezultat, skupna zmaga v svetovnem pokalu leta 2006, v smučarskih skokih.

Jernej Gigerl,
Image & Information d.o.o., Ljubljana

PRIDOBIVANJE MEDICINSKEGA SLIKOVNEGA MATERIALA

Povzetek

Klasični radiologiji se iztekajo časi in tako je nastopila doba digitalnih rentgenskih sistemov. Poznamo sisteme, ki delujejo na principu »fosfornih plošč« in »flat panel« detektorjih. Pri FUJIFILMU so se specializirali na detektorske sisteme s fosfornimi ploščami, ki v radiologiji omogočajo hitrejše in preglednejše delo ter odpravijo rokovanje s kemikalijami in klasičnimi filmi, kot jih poznamo danes.

Natančna sestava detektorskih plošč je v vsakem podjetju velika skrivnost, čitalci (readers) pa delujejo skoraj vsi na enak način. S pomočjo laserjev preberejo površino plošče, ki je bila uporabljena pri slikanju in tako podatke digitalizirajo in jih v realnem času prenesejo na obdelovalno postajo radiološkega inženirja. Tam se lahko podatki delno popravijo (kontrast, šum) in se posredujejo naprej v tiskalnik ali arhiv, ki je že del PACS sistema. PASC sistem (Picture Archive and Communication Systems) je namenjen arhiviranju in komunikaciji slik ter omogoča elektronsko shranjevanje, upravljanje distribucijo in pregledovanje posnetkov.

Slika 1. Slikovna kapsula.

Kratka biografija

Jernej Gigerl je specialist za medicinsko opremo v podjetju Image & Information d.o.o., ki je generalni zastopnika za Fujifilm. V letu 2006 je diplomiral na visoki šoli za zdravstvo smer radiologija. Dela na področju medicine - digitalnih detektorskih sistemih, podjetja Fujifilm, ter sodeluje s podjetji Tiani Spirit in I Soft, kjer razvijajo najnovejše tehnologije na področju elektronizacije zdravstva ter PACS in RIS sistemov.

Vojko Flis,
Oddelek za žilno kirurgijo, Splošna bolnišnica Maribor

SLIKOVNI PREISKOVALNI POSTOPKI V KIRURGIJI

Povzetek

V medicini velik del pomembnih preiskovalnih postopkov sloni na tako imenovanih slikovnih preiskavah. Napredek tehnologije je prinesel spremembe v celotnem poteku nastajanja slike: v zaznavanju, prenosu, shranjevanju in analizi. Celoten postopek je pri sodobnih slikovnih preiskovalnih postopkih v medicini pomembno odvisen od programja specifičnih aplikacij. Na temeljni ravni je nastajanje slikovnih podatkov zapleten proces , ki postane še bolj zapleten v medicinskih aplikacijah in si ga brez sodobne programske opreme sploh ni mogoče več predstavljati. Deloma k tej zapletenosti prispeva izjemna raznolikost medicinskih slikovnih postopkov, saj ima vsak od njih izrazite posebnosti, določene prednosti, a tudi inherentne šibkosti. Avtor predstavlja razvoj nekaterih naprednejših slikovnih preiskovalnih postopkov (ultrazvok, računalniška tomografija, jedrska magnetna resonanca) in njihove aplikacije na področju kirurgije.

Kratka biografija

Vojko Flis se je rodil 7.11.1955 v Mariboru, kjer je zaključil osnovno šolo in leta 1974 gimnazijo (gimnazijo Miloša Zidanška). Po gimnaziji se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral 22.5.1979. Že med študijem je bil vključen v raziskovalne projekte. Kot študent je dvakrat dobil Prešernovo nagrado ljubljanske univerze in enkrat Prešernovo priznanje. Po končani fakulteti je tri leta delal kot splošni zdravnik v ambulanti na Sladkem Vrhu pri avstrijski meji. Leta 1983 je dobil specializacijo iz splošne kirurgije v Splošni bolnišnici Maribor. Specialistični izpit je opravil 28.5.1987 v Ljubljani.

Med specializacijo se je usmeril v žilno kirurgijo. Del specializacije (šest mesecev) je opravil na kardiokirurški kliniki Univerze Karl Franzens v sosednjem Gradcu. Po specializaciji je kot raziskovalec sodeloval v številnih raziskovalnih projektih. Vsi so bili iz področja žilne kirurgije. Naj navedemo samo nekatere: Takojšnja namestitev mavčevega stroka in zgodnja rehabilitacija po podkolenski amputaciji (leta 1986; nosilec prim.dr.B.Novak) ali Otekanje goleni po revaskularizaciji golenskih arterij (leta 1992; nosilec prof.dr.K.Miksić). Doktorsko disertacijo je zagovarjal leta 2005 na novo ustanovljeni medicinski fakulteti v Mariboru.

Eden izmed zadnjih raziskovalnih projektov, v katerih trenutno sodeluje, je multicentrična evropska raziskava (pričela se je leta 1994 in še traja) z naslovom »Usoda bolnikov z asimptomatsko stenozo notranje karotidne arterije – primerjava med operiranimi in konzervativno zdravljenimi bolniki (ACST trial), ki ga vodi oksfordska skupina nevrologov pod vodstvom Alison Halliday iz St.Georges Hospital Medical School v Londonu. Celotna skupina je v zadnjih letih objavila več kot dvajset člankov v revijah, ki jih citira SCI oziroma SSCI. Zaključek prvega dela raziskave je bil objavljen tudi v reviji Lancet. Sicer se je Vojko Flis izpopolnjeval v številnih tujih centrih (Texas Heart Institute v ZDA, Charing Cross v Angliji, ipd.) in opravlja še številne druge stvari. Je član Evropskega združenja za žilno kirurgijo (ESVS), Svetovnega združenja za kardiovaskularno kirurgijo (ISCVS) in Svetovnega združenja za hepato-biliarno kirurgijo (HPBS).

Je docent za kirurgijo na katedri za kirurgijo Medicinske fakultete v Mariboru in predstojnik Oddelka za žilno kirurgijo Splošne bolnišnice Maribor. Leta 2006 je bil izvoljen za prvega predsednika Združenja žilnih kirurgov Slovenije.